Atopijski dermatitis na telesu – Ublažitev neugodja zaradi vsakodnevnih simptomov

Atopijski dermatitis je kožna bolezen, ki prizadene okrog 2–5 % odraslih in kar 10–20 % otrok po vsem svetu. Gre za kronično, dolgotrajno stanje, za katerega so značilni suha, luskava in razdražena koža ter občasni izbruhi z bolj mučnimi simptomi. Zdravilo za to bolezen še ne obstaja, z redno in dosledno nego pa lahko kožo zaščitimo.

Atopijski dermatitis – znan tudi kot atopijski ekcem – je kronična kožna bolezen, ki prizadene obraz in telo dojenčkov, otrok in odraslih.

Pojavnost bolezni se povečuje, še posebej v zahodnem svetu, število primerov pa se je v zadnjih 30 letih povečalo za dva- do trikrat. Pravega vzroka za atopijski dermatitis ne poznamo, obstajajo pa dokazi, da je povezan z astmo in senenim nahodom.

"Bolezen večinoma prizadene otroke – 10–20 % otrok s celega sveta –, zaradi nje pa trpi tudi 2–5 % odraslih."

Pri odraslih se izpuščaj največkrat pojavi na vratu in dekolteju, na notranji strani komolcev in kolen, na dlaneh in stopalih ter na obrazu in lasišču. Simptomi in prizadeta območja so nekoliko drugačni pri otrocih in dojenčkih.

Osebe z atopijskim dermatitisom se pogosto soočajo z dodatnimi težavami, kot so pomanjkanje spanca, stres, diskriminacija in pomanjkanje samozavesti. Poleg ustrezne redne nege kože lahko simptome ublažijo tudi nekatere spremembe življenjskega sloga – na primer nošenje bombažnih oblačil, nizke temperature, ki preprečujejo potenje, in izogibanje hrani, ki sproži pojav simptomov.

Če niste prepričani glede simptomov, se posvetujte z dermatologom.

Dermatologi še niso odkrili vzroka za atopijski dermatitis ali zdravila zanj. Kljub temu pa obstajajo dokazi, da številni dejavniki vplivajo na večje tveganje za razvoj bolezni. Ti vključujejo:

• Genetika. Dokazano je, da so atopijski dermatitis, astma in seneni nahod povezani. Če eden ali oba starša trpita zaradi ene od teh bolezni, obstaja možnost, da bo njun otrok imel atopijski dermatitis. Tveganje se sorazmerno povečuje. Če imata torej oba starša vse tri bolezni, se poveča možnost, da bo otrok podedoval bolezen.
• Podnebje/lokacija. Hladno podnebje in onesnažena mesta povečajo tveganje za razvoj atopijskega dermatitisa. Dokazano je, da je možnost za razvoj atopijskega dermatitisa pri jamajških otrocih, ki živijo v Londonu, dvakrat tolikšna kot pri otrocih, ki živijo na Jamajki.
• Spol. Ženske so nekoliko bolj nagnjene k atopijskemu dermatitisu kot moški.
• Starost mame. Otroci mater, ki rodijo v poznih rodnih letih, imajo večjo možnost za razvoj bolezni kot otroci mlajših mater.

Atopijski koži primanjkuje naravnih vlažilnih faktorjev (NMF), kot so aminokisline, in ima oslabljeno tvorbo lipidov bariere. Kožna bariera je zato šibka, plasti kože pod njo pa so podvržene okužbam zaradi praskanja, ki poškoduje površino kože.

Simptomi atopijskega dermatitisa so tudi sprožilci bolezni. Ker je koža suha in srbeča, se bolniki praskajo. S praskanjem oslabijo funkcijo bariere kože. Plasti kože pod bariero so izpostavljene in podvržene okužbam iz okolja. Bakterije povzročajo draženje in srbečica se nadaljuje. Ta proces je znan kot začarani krog atopijske kože.

Drugi vplivi, ki lahko poslabšajo prisotne simptome, čeprav se sprožilci razlikujejo od človeka do človeka, vključujejo:

• alergije na hrano, npr. mleko, sir, oreščke, lupinarje
• alergije na alkohol
• alergije na hišne pršice, cvetni prah in/ali hišni prah
• grobe ali nezračne tkanine, npr. volna in najlon
• nikelj, pogosta kovina v nakitu in urah
• formaldehid
• določena pralna sredstva – pogosto označena kot »ekološka«
• stres
• pomanjkanje spanca
• znoj
• cigaretni dim

Preberite več o dejavnikih, ki vplivajo na kožo.

Za atopijski dermatitis še ni znanega zdravila, vendar obstajajo številni načini, s katerimi lahko bolniki negujejo svojo atopijsko kožo in celo podaljšajo čas med izbruhi.
Najpomembnejše je, da kožo stalno vlažimo z vlažilnimi izdelki.

Emoliente (znane tudi kot vlažilne snovi) je treba nanesti vsak dan, ne glede na simptome. Ti losjoni, kreme za obraz, olja za prhanje in dodatki za kopel ohranjajo kožo voljno in navlaženo, zato je manj dovzetna za srbečico in poškodbe. Redna uporaba vlažilnih izdelkov pomaga zmanjšati srbečico.

Aktivne sestavine, ki jih običajno vsebujejo formule vlažilnih izdelkov, vključujejo:

• maščobne kisline omega-6 iz olja semen svetlina in olja grozdnih pečk, pomirijo in nahranijo kožo, obenem pa naravni zaščitni barieri kože povrnejo lipide.
• Licochalcon A (izvleček iz korenine sladkega korena), ki je naravna protivnetna snov in antioksidant, zmanjša rdečino in ublaži vnetje.

Izbruhi zahtevajo intenzivnejšo nego z aktivnimi kremami, ki dopolnjujejo vsakodnevno vlažilno nego. Te topične kreme pogosto vsebujejo hidrokortizon.

Kortikosteroidi (kot je hidrokortizon) so učinkoviti in hitro ublažijo srbečico in zmanjšajo vnetje. Imajo pa tudi nekatere slabe plati, saj lahko na primer ob daljši uporabi stanjšajo kožo.

"Zato njihova dolgotrajna uporaba ni priporočljiva, obenem pa niso najbolj primerni za dojenčke in otroke."

Klinično je dokazano, da negovalne lastnosti Eucerin AtopiControl acute negovalne kreme pomembno izboljšajo videz kože v času izbruha. Ta negovalna rešitev za vašo kožo pomaga zmanjšati uporabo hidrokortizona med izbruhom. AtopiControl acute negovalna krema ni farmacevtski izdelek in tudi ne more nadomestiti nobenega takšnega izdelka.

Čeprav se sprožilci razlikujejo od človeka do človeka, obstaja kar nekaj sprememb življenjskega sloga, ki učinkovito pomagajo bolnikom:

• Nizki temperatura in vlažnost v prostoru preprečujeta potenje.
• Nosite oblačila, ki dajejo mehak občutek na koži. Bombaž je udoben in pozimi lahko nosimo več plasti. Izogibajte se grobim teksturam, kot je volna, in nezračnim tkaninam, kot je najlon.
• Izdelke za nego kože hranite v hladilniku, saj hladne kreme pomagajo ublažiti srbečico.
• V dnevnik zapisujte vse sprožilce, ki povzročajo izbruhe.
• Počitnice preživite v hladnih do zmerno toplih podnebjih – kjer ni niti prevroče niti premraz.
• Nova oblačila pred nošenjem operite, da odstranite dražeča barvila in snovi za končno obdelavo tkanine.
• Ponoči nosite bombažne rokavice, da preprečite praskanje med spanjem.
• Terapija z »mokrimi obkladki« lahko pomaga ublažiti srbečico in zmanjšati željo po praskanju (za več informacij se pogovorite z dermatologom).
• Raje se odločite za prhanje kot kopel, vendar naj voda ne bo prevroča (< 32 °C), prha pa ne prepogosta ali predolga.
• Kopanje omejite na 5–10 minut.
• Vedno uporabite oljno kopel (ali olje za prhanje), ki koži povrne lipide in ima negovalen učinek.
• Izogibajte se grobih gob in masažnih krtač med kopanjem ali prhanjem.
• Meditacija in joga zmanjšata stres.

Če ne veste, kateri način blaženja neugodja je primeren za vas, se posvetujte z dermatologom.