Močno potenje – Vzroki, simptomi in rešitve

Vsi ljudje se potijo, saj je potenje povsem naravna telesna funkcija. Kljub temu pa lahko postane izjemno obremenjujoče in poslabša kakovost življenja, če je prekomerno in ga ni mogoče nadzorovati. Ni pa nujno, da to stanje, imenovano hiperhidroza, postane breme. Odkrijte več o različnih vrstah močnega potenja.

Potenje je normalna telesna funkcija. Vsi se potimo v vročem vremenu ali med fizično aktivnostjo, kot je ukvarjanje s športom. Takrat nastane slana, prozorna tekočina (99 % vode, 1 % soli), ki se sprošča skozi ekrine žleze znojnice, da izpolni pomembno fizično funkcijo hlajenja telesa.

Močneje se potimo tudi, ko smo obremenjeni ali nervozni: poleg ekrinih žlez znojnic se aktivirajo tudi apokrine žleze znojnice in sprostijo razmeroma majhno količino potu, ki pa ima drugačno sestavo – vsebuje veliko beljakovin in lipidov. Ko apokrini pot presnavljajo bakterije, se pojavi neprijeten telesni vonj.

Večina ljudi ima izkušnje s prekomernim in nepredvidljivim potenjem, na primer po vadbi, v vročem vremenu ipd. V teh situacijah telo tvori in sprosti večjo količino vlage. Če pa se to zgodi tudi v okoliščinah, ki običajno ne izzovejo potenja (tj. pri zmernih temperaturah ali ko telo počiva), se to stanje imenuje hiperhidroza. Ljudje s hiperhidrozo se lahko prekomerno potijo in včasih ne pomaga niti sprememba zunanjih okoliščin, npr. izogibanje soncu. Njihove žleze znojnice preprosto prekomerno delujejo.

Močno potenje lahko sega od zmernega do močnega kapljanja, ki povzroča velike mokre madeže na oblačilih, vlažna stopala in obutev, ki imajo neprijeten vonj, ter vlažne ali mokre dlani.

"Okrog 1 % populacije se prekomerno poti brez očitnega vzroka."

Izraz hiperhidroza uporabljamo, ko močno potenje preseže normalne meje. Obstajata dve glavni vrsti hiperhidroze.

• Če močno potenje prizadene določene dele telesa, kot so dlani, stopala, deli obraza ali pazduhe, gre za primarno (idiopatično) ali fokalno hiperhidrozo.
• Čeprav močno potenje ni nezdravo, je lahko simptom nekega zdravstvenega stanja. Včasih celo resnega. V tem primeru se imenuje sekundarna hiperhidroza, kar pomeni, da je močno potenje stranski učinek obstoječega zdravstvenega stanja ali pa ima hormonski vzrok (na primer nosečnost ali menopavza).

Ljudje, ki trpijo zaradi primarne ali sekundarne hiperhidroze, lahko zaradi svojega stanja občutijo zadrego, obremenitev in včasih celo izčrpanost. Močno potenje ima tako lahko resne psihološke posledice in učinke, kot sta depresija in aksioznost zaradi zadrege v družbi.

Natančna definicija prekomernega potenja glede na »količino potu« ne obstaja. Če močno potenje vpliva na vsakdanje življenje in običajne aktivnosti, gre lahko za hiperhidrozo.

Pri diagnozi lahko pomaga naslednji opis:

Primarna hiperhidroza je zelo verjetna, če je prekomerno potenje prisotno več kot šest mesecev. Večinoma se pojavi pod pazduhami, na dlaneh, podplatih ali delih obraza. Potenje je precej simetrično, ni prisotno ponoči in se v večini primerov pojavi vsaj enkrat tedensko. Ima genetsko predispozicijo in se začne pred 25. letom.

V primeru primarne ali fokalne hiperhidroze (prizadeti so le določeni deli telesa) so prizadeti deli naslednji:

• pazduhe (pazdušna hiperhidroza)
• hrbet
• dlani (hiperhidroza dlani)
• obraz (obrazna hiperhidroza)
• podplati
• prsni koš
• zadnji del kolen

Na teh predelih je neobičajno visoka koncentracija ekrinih žlez, ki so odgovorne za potenje. Izbruh fokalne hiperhidroze se lahko istočasno pojavi na več delih telesa.

En ali več izbruhov prekomernega potenja tedensko je običajen pojav za večino ljudi s primarno ali fokalno hiperhidrozo (toda nikoli med spanjem).

Pri ljudeh, ki imajo sekundarno hiperhidrozo (za katero je vzrok obstoječa bolezen), je pogostost izbruhov potenja odvisna od zdravstvenega stanja, ki jih sproža.

Spopadanje z izbruhi močnega potenja lahko negativno vpliva na kakovost vsakdanjega življenja:

Pogosto prhanje ali preoblačenje čez dan zahteva veliko časa, odpor do tega, da bi slekli jakno, ali nelagoden občutek, ko morate drugim seči v roko, lahko na primer vodita do zadrege v družbi ali pa se prizadeti celo odpovejo športnim aktivnostim. Poleg tega lahko to stanje negativno vpliva tudi na poslovno ali službeno življenje (na primer uporaba orodij ali tipkovnice lahko postane otežena, če ima prizadeti fokalno hiperhidrozo na dlaneh). Posledično se prizadeti lahko umaknejo iz družbe.

"Zdi se, da je prekomerna aktivnost žlez znojnic (imenovanih ekrine žleze) glavni vzrok hiperhidroze."

Raziskava je pokazala, da v primeru primarne ali fokalne hiperhidroze del možganov, ki uravnava proces potenja, pošilja signale ekrinim žlezam tudi takrat, ko ni nobene potrebe po ohlajanju telesa. Ta motnja avtonomnega živčnega sistema povzroči povečano tvorbo potu brez očitnega razloga in prizadete obremeni z neprijetnimi učinki.

Primarna ali fokalna hiperhidroza naj bi bila genetsko pogojena: stanje je dedno znotraj družine (v družinski anamnezi se pojavi pri 30 do 50 % ljudi). Pogosto so bili ali so prizadeti tudi sorodniki. Fokalna hiperhidroza prizadene le zdrave ljudi ob začetku pubertete in običajno doseže vrh v dvajsetih ali tridesetih letih njihovega življenja.

Vzroki za sekundarno hiperhidrozo so različni.
Lahko so:

• nosečnost
• menopavza
• tesnoba
• zloraba drog in alkohola
• srčne bolezni
• diabetes
• respiratorna insuficienca
• debelost
• protin
• povečano delovanje ščitnice (hipertiroidizem)
• določena zdravila
• poškodba perifernega živčevja
• Parkinsonova bolezen

Nujno je, da se v primeru sekundarne hiperhidroze posvetujete z zdravnikom.

Tudi če je fokalna hiperhidroza dednega izvora, obstajajo nekateri dejavniki, ki vplivajo na izbruh potenja. Tako kot pri vsakem začasnem močnem potenju je tudi v tem primeru sprožilec lahko tesnoba ali nervoza glede določene situacije, srečanja ali dogodka.

Izbruh močnega potenja lahko sprožijo tudi spremembe življenjskega sloga, nihanje splošnega zdravja, pridobitev teže, uživanje alkohola, zdravil ali drog ter spremembe podnebja ali temperature.

Če hiperhidrozo povzročijo okužba, bolezen ali hormonske spremembe, gre za sekundarno hiperhidrozo in ta dejavnik je dejanski vzrok zanjo. V tem primeru se obvezno posvetujte z zdravnikom.

"Če je prekomerno potenje začasno, lahko pomagajo že majhne spremembe življenjskega sloga."

Zdravilo, ki bi zaustavilo potenje, ne obstaja. Navsezadnje je to ena od osnovnih telesnih funkcij. Kljub temu lahko ljudje s hiperhidrozo danes izbirajo med številnimi možnostmi, ki ublažijo obremenjujoče simptome hiperhidroze – nekatere celo trajno.

Na voljo je široka izbira kirurških in nekirurških postopkov, ki se razlikujejo glede na strošek, stranske učinke in trajanje učinka. Večina postopkov učinkuje na živce, ki stimulirajo žleze znojnice.

Učinkovito zdravljenje lahko vpliva na dramatično izboljšanje življenja pri ljudeh, ki morajo živeti s tem stanjem, zato je treba skrbno razmisliti o diagnozi in ublažitvi simptomov.

O zdravljenju se je treba posvetovati z zdravnikom.

Antitranspiranti (imenovani tudi antiperspiranti), katerih glavne sestavine so aluminijeve soli, so posebej učinkoviti pri zmanjševanju močnega potenja pod pazduhami in so običajno prvi ukrep, ki ga priporočajo dermatologi, saj gre za »kozmetičen« in neinvaziven način uravnavanja potenja.

Aktivne sestavine večine antitranspirantov so aluminijeve soli, kot sta aluminijev klorohidrat (ACH) in aluminijev klorid (AC). Te aluminijeve soli delujejo na ekrine in apokrine žleze znojnice, tako da začasno deloma zamašijo kanal žleze znojnice, s tem pa zmanjšajo količino izločenega potu. Ta zamašitev je neškodljiva. Ker je potu manj, se zmanjša tudi mokrota in razvije se občutno manj neprijetnega vonja. Antitranspiranti so na voljo v obliki spreja ali roll-ona, že majhna količina pa lahko povzroči veliko razliko pri količini izločenega potu.

Če se močno potite, vam svetujemo, da preizkusite naslednje:

• Botoks tipa A
  Ta možnost je še posebej koristna za ljudi, ki trpijo zaradi pazdušne hiperhidroze, in velja za eno od najbolj raziskanih postopkov v današnjem času. Injekcije nevrotoksične snovi pomagajo preprečiti močno potenje pod pazduhami: živcem preprečijo, da bi ekrine žleze znojnice spodbudili k delovanju, in tako preprečijo potenje.
• Iontoforeza (električni postopek)
  Ta metoda »vnese« ione v kožo s pomočjo električnega toka. Elektrika učinkuje na žleze znojnice tako, da jih začasno »izklopi«. Iontoforeza je primerna za zdravljenje fokalne hiperhidroze na dlaneh in stopalih. V resnih primerih se lahko izvede tudi kirurški poseg na ščitnici. Ti postopki (večinoma so izvedeni lasersko ali kirurško) odstranijo signal, ki telesu sporoča, da naj se močno poti. Priporočljivi so za tiste, ki trpijo zaradi resne fokalne hiperhidroze na dlaneh, pod pazduhami ali na obrazu.
• Zdravljenje s tako imenovanimi antiholinergičnimi zdravili
  Pri tem sistemskem zdravljenju gre za blokado nevrotransmiterjev, kar pomaga preprečiti stimulacijo žlez znojnic. Ta zdravila se večinoma uporabljajo za zdravljenje sekundarne hiperhidroze in imajo močne stranske učinke.

Simptome močnega potenja je mogoče izboljšati s spremembami življenjskega sloga, kot so:

• izogibanje začinjeni hrani, alkoholu in kavi,
• izogibanje soncu,
• nošenje oblačil iz naravnih vlaken, kot je bombaž,
• izbira zelo svetlih ali zelo temnih oblačil, na katerih znaki potenja niso tako opazni,
• uporaba ščitnikov za pazduhe. Ti dodatno vpijejo pot in zaščitijo oblačila.