Razumevanje kože – Koža dojenčkov in otrok

Mlada koža se po videzu in funkcijah razlikuje od kože odraslih. Samozaščitni mehanizmi, ki so značilni za zdravo kožo odraslih, so manj razviti, zato dojenčki in otroci potrebujejo posebno nego, da njihova koža ostane zdrava.

Dojenčkova koža je tanjša in bolj občutljiva kot koža odraslih. Na zunanje škodljive snovi se bolj občutljivo odzove in zahteva posebno nego in zaščito.

Koža dojenčkov ima enako število plasti kot koža odraslih, vendar je posamezna plast občutno tanjša. Na splošno je dojenčkova koža debela le za eno petino kože odraslih.

Najbolj zunanja plast povrhnjice (poroženela plast) je veliko tanjša, celice pa niso tako tesno skupaj kot v odrasli koži. Žleze znojnice in lojnice so manj aktivne kot pri odraslih, zato sta hidrolipidni film (emulzija vode in maščob, ki prekriva in ščiti površino kože) in zaščitni kislinski plašč (vodni del hidrolipidnega filma, ki je rahlo kisel) še vedno razmeroma šibka.

To pomeni, da je funkcija bariere omejena: 

• Koža pri dojenčkih je manj odporna kot pri odraslih in je še posebej občutljiva za kemične, fizikalne in mikrobne vplive: snovi, ki pridejo v stik z dojenčkovo kožo, se lažje vpijejo in prodrejo v globlje plasti kože.
• Dojenčkova koža je nagnjena k izsušitvi.
• Dojenčkova koža je bolj občutljiva za UV-žarke kot koža odraslih.

Občutljivost za UV-svetlobo še dodatno poveča šibka pigmentacija v koži dojenčkov. Melanociti (celice, odgovorne za tvorbo melanina) so sicer prisotni, vendar so manj aktivni.

Dojenčki včasih težko uravnavajo telesno temperaturo, ker:

• je površina njihovega telesa razmeroma velika v primerjavi z volumnom, zato hitreje pride do izgube toplote.
• so njihove žleze znojnice manj aktivne kot pri odraslih, zato ne morejo kompenzirati visokih temperatur.
• krvni obtok v koži še ni povsem razvit in se počasi prilagaja na temperaturne spremembe s krčenjem ali širjenjem žil.

Zato so dojenčki še posebej občutljivi za ekstremne temperature in temperaturne spremembe.

Ko otroci odraščajo, odrašča tudi njihova koža. Od rojstva do približno 6. leta:

• je koža še vedno tanjša in manj pigmentirana kot koža odraslih.
• so žleze lojnice in znojnice še vedno manj aktivne, zato sta hidrolipidni film in zaščitni kislinski plašč še vedno razmeroma šibka.

Do približno 6. leta se struktura kože in njene tvorbe povsem razvijejo in so enake kot pri odraslih.

Aktivnost žlez lojnic se poveča šele pri hormonskih spremembah v puberteti, kar se zgodi okrog 12. leta. Te hormonske spremembe povzročijo tudi razlike v strukturi in vedenju kože pri fantih in dekletih, ki sta bila do takrat enaka.

Preberite več o razlikah med moško in žensko kožo.

Atopijski dermatitis (znan tudi kot atopijski ekcem) je ena od najpogostejših kožnih bolezni v otroštvu in prizadene od 10 do 20 % otrok po vsem svetu. Pri tretjini primerov bolezen izzveni v otroštvu, pri ostalih pa se nadaljuje tudi v odrasli dobi.

To nenalezljivo, a obremenjujoče in včasih boleče stanje značilno poteka v 2 fazah. V fazi brez izraženih simptomov je koža zelo suha, razdražljiva in luskava ter potrebuje vsakodnevno vlaženje, v aktivni fazi (ali fazi izbruha) pa je potrebno zdravljenje s topičnimi zdravili, ki pomirijo vnetje in ublažijo srbečico.

Kaj so vzroki in sprožilci?
Atopijski dermatitis naj bi bil deden. Znano je, da so atopijski dermatitis, seneni nahod in astma povezani, in dokazano je, da je otrok bolj nagnjen k atopijskemu dermatitisu, če eden ali oba starša trpita zaradi ene ali vseh naštetih bolezni. Raziskava je tudi pokazala, da so otroci iz razvitih držav, ki živijo v urbanih predelih z večjo onesnaženostjo, in tisti, ki živijo v hladnih podnebjih, bolj nagnjeni k razvoju tega stanja.

Kakšni so simptomi pri dojenčkih?
Atopijski dermatitis se le redko pojavi pri dojenčkih do 3. meseca starosti. Simptomi se običajno pojavijo, ko se dojenček ne doji več: nenadoma se pojavi izpuščaj, zaradi katerega se koža vname in postane srbeča. Med izbruhom se lahko na vneti koži pojavi izcedek. Pri dojenčkih se atopijski dermatitis značilno pojavi na obrazu, zlasti na licih, lasišču, kolenih in komolcih. Zelo redko se atopijska koža pri dojenčkih pojavi na predelu plenic. Čeprav je plenični izpuščaj videti podobno, je to območje preveč vlažno, da bi se razvil atopijski dermatitis.

Preberite več o atopijskem dermatitisu na otroškem obrazu in atopijskem dermatitisu na otroškem telesu.

Kakšni so simptomi pri otrocih?
Če se bolezen pri otrocih razvije pozneje (med drugim letom in puberteto), se običajno najprej pojavi izpuščaj na telesu, ki je suh in ima srbeče, luskave predele. Koža lahko postane neenakomerna, odebeljena in usnjata. Pogosto prizadeta območja so tudi pregibi komolcev in kolen, vrat, zapestja, gležnji in/ali gube med zadnjico in nogami. 

Ker so simptomi pogosto prisotni več kot 3 mesece (medicinska definicija za kronično bolezen), se lahko koža na vnetih predelih odebeli. Ta proces je znan kot lihenifikacija.

Preberite več o atopijskem dermatitisu na otroškem obrazu in atopijskem dermatitisu na otroškem telesu.

Mlada koža potrebuje posebno nego:

• Uporabljajte blage čistilne izdelke: Alkalna mila so agresivna do kože, odstranijo lipide in jo izsušijo.
• Omejite trajanje kopanja: Vroča voda in dolge kopeli odstranijo lipide iz kože. Skrajšajte kopanje in uporabite toplo vodo namesto vroče.
• Negujte kožo: Redno vlaženje z izdelki, ki so bili preizkušeni na občutljivi koži in jih le-ta dokazano dobro prenaša, bo pomagalo ohraniti mlado kožo navlaženo in zdravo. Negovalne izdelke je treba uporabiti tudi za ciljno odpravljanje specifičnih težav in stanj kože. Za nego kože z atopijskim dermatitisom lahko uporabite npr. izdelke iz linije Eucerin AtopiControl.
• Zaščitite kožo: Mlada koža potrebuje posebno zaščito pred škodljivimi UV-žarki.

Eden od razlogov za suhost kože in oslabljeno funkcijo bariere je pomanjkanje lipidov bariere, vključno s ceramidi, ki so bogati z maščobnimi kislinami omega-6, še posebej z linolensko kislino. Ceramidi so posebna vrsta lipidov, ki vežejo celice v najbolj zunanji plasti kože ter tako preprečujejo prekomerno izgubo vode in prodiranje dražečih snovi, alergenov in bakterij v kožo.

Linija Eucerin AtopiControl vsebuje olje semen svetlina in olje grozdnih pečk, ki sta oba bogata z maščobnimi kislinami omega-6, da bariero kože oskrbi z lipidi in obnovi njeno zaščitno funkcijo. Protibakterijska sestavina dekandiol učinkuje proti bakteriji Staphylococcus aureus, medtem ko izvleček korenine kitajskega sladkega korena, ki je bogat z licochalconom A, zmanjša rdečino, mentoksipropandiol pa pomaga ublažiti srbečico. 

Preberite več o tem stanju kože v poglavju o atopijskem dermatitisu.

Za dojenčke in otroke je bistvenega pomena hitra in učinkovita zaščita pred soncem. Mlada koža je tanka, njena funkcija bariere pa še ni povsem razvita, zato je posebej občutljiva za škodljive UV-žarke. To občutljivost še dodatno poveča nizka raven pigmentacije v koži dojenčkov. Samo z naravno zaščito kože lahko otroška koža na intenzivnem opoldanskem soncu postane opečena že po petih minutah.

Prekomerna izpostavljenost UV-sevanju in sončne opekline v otroštvu lahko povzročijo dolgoročne zdravstvene težave, vključno z melanomom in drugimi oblikami kožnega raka. Škodo je mogoče v veliki meri preprečiti z odgovornim vedenjem, kot sta omejitev izpostavljenosti soncu in učinkovita zaščita pred soncem.

Preprečevanje
Dojenčki ne smejo biti izpostavljeni soncu, saj njihovi naravni zaščitni mehanizmi še niso povsem razviti.

Omejena izpostavljenost soncu
Otroci naj se izogibajo soncu med 10. in 16. uro, ko so sončni žarki najmočnejši.

Učinkovita zaščita pred soncem
Na soncu naj otroci nosijo zaščitna oblačila in naj bodo namazani z ustreznim izdelkom za zaščito pred soncem, ki ima visok zaščitni faktor (ZF). Preberite več o učinkih sonca na otroško kožo.