Atopijski dermatitis na obrazu – Prepoznavanje in ublažitev simptomov izbruha

Atopijski dermatitis je zelo pogosta kožna bolezen, ki prizadene obraz in telo, prizadeta koža pa je stalno suha in razdražljiva. Bolniki razlikujejo dve fazi. Za neakutno fazo (brez izraženih simptomov) je značilna suha in razdražljiva koža na obrazu, a je simptome mogoče nadzorovati, v akutni fazi (znani tudi kot izbruh) pa koža postane vneta in srbeča. Med izbruhom je lahko potrebna aktivnejša nega kože z uporabo kozmetične nege in/ali farmacevtskih zdravil.

Atopijski dermatitis (znan tudi kot atopijski ekcem) je kronična kožna bolezen, ki prizadene dojenčke, otroke in odrasle – po telesu in obrazu. Zanj je značilna suha, razdražena in srbeča koža, ki se odebeli in lahko razpoka, včasih pa celo zakrvavi. Vzroka za pojav atopijskega dermatitisa ne poznamo, vemo pa, da pri bolnikih pride do pomanjkanja vlage in motnje v presnovi maščobnih kislin, kar povzroči motnje funkcije bariere kože.

Zaradi atopijskega dermatitisa trpi okrog 10 % svetovnega prebivalstva (prizadetih je 10–20 % otrok in 2–5 % odraslih), število obolelih pa se povečuje. V zadnjih 30 letih se je število bolnikov povečalo kar za 200–300 %.

Atopijski dermatitis je najpogostejši pri dojenčkih in otrocih. Pri 90 % bolnikov se simptomi pojavijo pred petim letom starosti, pri 80 % pa že pred drugim letom. Dokazano je, da je prizadetih nekoliko več žensk kot moških, bolezen pa je značilna predvsem za zahodni svet.

"Za atopijsko kožo sta značilni dve fazi: faza brez izraženih simptomov (ali »normalna faza«) in akutna faza (ali »izbruh«)."

V fazi brez izraženih simptomov je koža na obrazu suha do zelo suha, rahlo luskava, rožnate do rdeče barve, na prizadetih predelih (najpogosteje so to lica, lasišče, čelo, predel okrog oči in za ušesi) pa se lahko pojavijo majhne zaceljene razpoke.

Bolj mučna, tako fizično kot psihološko, je faza izbruha, v kateri se pojavi rahla do močna srbečica, koža na obrazu postane rdeča do temno rdeča, neenakomerna do otečena, vneta, luskava in celo rahlo krvaveča.

Če niste prepričani glede simptomov, se posvetujte z osebnim zdravnikom ali dermatologom.

Doslej še ni bil ugotovljen noben vzrok za atopijski dermatitis, čeprav naj bi k njegovemu pojavu prispevali številni dejavniki.

Na primer:

• Dokazano je, da so atopijski dermatitis, seneni nahod in astma povezani, dokazi pa kažejo, da ima otrok več možnosti za razvoj atopijskega dermatitisa, če eden ali oba starša trpita zaradi ene ali vseh naštetih bolezni. Če imata oba starša atopijsko kožo, obstaja 60–80 % možnost, da jo bo imel tudi njun otrok. Otroci prizadetih staršev podedujejo pomanjkanje filagrina, zato jim primanjkuje naravnega vlaženja.
• Velik vpliv na razvoj bolezni ima lahko tudi zemljepisna lokacija. Bolezen prevladuje predvsem v zahodnem svetu, pojavnost pa je občutno večja v mestih kot na podeželju. Zdi se, da tveganje poveča tudi hladno podnebje. Tako je možnost za razvoj atopijskega dermatitisa pri jamajških otrocih, ki odraščajo v Londonu (kjer je velika onesnaženost in razmeroma nizke temperature), dvakrat tolikšna kot pri otrocih, ki živijo na Jamajki.
• Obstajajo tudi nekateri dokazi, da starost mame ob rojstvu otroka neposredno vpliva na tveganje za razvoj atopijske kože pri otroku – starejša kot je mati, večje je tveganje.

Ti patogenetski dejavniki povzročajo suho kožo z oslabljeno funkcijo bariere.

Če se bolnik praska, poškoduje bariero kože, zato so plasti kože pod njo bolj izpostavljene bakterijskim okužbam in okoljskim vplivom, kot so dražilne snovi, alergeni in onesnaženost.

Obstajajo številne druge teksture ali kemikalije, ki lahko vplivajo na prisotne simptome ali jih poslabšajo, kot so:

• oblačila ali materiali – še posebej volna in najlon
• določena živila – mlečni izdelki, oreščki, lupinarji itd.
• alkoholne pijače
• alergije na hišne pršice, prah ali cvetni prah
• pralna sredstva
• formaldehid
• cigaretni dim

Na simptome lahko vplivajo tudi čustveni sprožilci:

• stres
• nespečnost
• znoj

Preberite več o dejavnikih, ki vplivajo na kožo.

Čeprav za atopijski dermatitis ni »zdravila«, lahko simptome v fazi brez izraženih simptomov in fazi izbruha ublažimo s kozmetično nego kože in farmacevtskimi izdelki.

V fazi brez izraženih simptomov je treba redno in dosledno vsak dan uporabljati vlažilne izdelke. Kreme, losjoni in olja vsebujejo visoko koncentracijo olja, kar pomaga kožo ohraniti voljno, navlaženo in zaščiteno pred dražilnimi snovmi. Ker je koža navlažena, je manj srbeča, njena bariera pa bo zato manj poškodovana zaradi praskanja.

Sestavine, ki jih pogosto vsebujejo vlažilni izdelki, vključujejo:

• maščobne kisline omega-6 iz olja semen svetlina in olja grozdnih pečk, ki pomirijo in nahranijo obolelo kožo, obenem pa naravni zaščitni barieri kože povrnejo lipide.
• Licochalcon A (izvleček iz korenine sladkega korena), ki je naravna protivnetna snov in antioksidant, zmanjša rdečino in ublaži vnetje.

Med izbruhom je potrebna aktivnejša nega kože, ki pomaga zmanjšati vnetja in srbečico. Farmacevtski izdelki največkrat vsebujejo kortikosteroide, ki so zelo učinkoviti in hitro ublažijo srbečico v primeru močnega izbruha. Toda to dolgoročno ni dobra rešitev, še posebej ne za dojenčke in otroke, saj lahko dolgotrajna uporaba stanjša kožo. Poleg tega kortikosteroidov ni mogoče nanesti na velika območja kože, s stalno uporabo pa se zmanjša njihova učinkovitost.

Negovalne lastnosti Eucerin AtopiControl acute negovalne kreme pomembno izboljšajo videz kože med izbruhom in pomagajo zmanjšati uporabo hidrokortizona. AtopiControl acute negovalna krema ni farmacevtski izdelek in tudi ne more nadomestiti nobenega takšnega izdelka.

Uporablja se kot dopolnitev vlažilne nege, medtem ko Eucerin AtopiControl sprej proti srbenju takoj ublaži srbečico pri odraslih in otrocih, starejših od treh let.

Bolniki lahko spremenijo svoj življenjski slog, kar jim pomaga ublažiti neugodje.

Na primer:

• V prostoru, kjer se zadržujete, naj bo hladno – zlasti ponoči. Potenje namreč povzroča draženje in srbečico.
• Kreme in mazila hranite v hladilniku, saj ohlajeni vlažilni izdelki dodatno ublažijo srbečico.
• Pišite dnevnik o okolju in prehrani, da boste lažje prepoznali sprožilce simptomov.
• Počitnice preživljajte v krajih z blagodejnim podnebjem, kot so Severno morje, Atlantik, Mrtvo morje, Sredozemsko morje ali visokogorje.
• Joga ali meditacija pomagata zmanjšati stres.
• Namesto praskanja kožo raje trepljajte. Oboje pomiri kožo, vendar trepljanje ne poškoduje bariere kože.
• Otroku prirežite in popilite nohte, da preprečite poškodbe kože zaradi praskanja.
• Ponoči nosite bombažne rokavice, da preprečite praskanje obraza med spanjem.
• Namesto kopeli se oprhajte z vodo, ki ima največ 32 °C, vendar se ne prhajte prepogosto.
• Kožo popivnajte skoraj do suhega, nato pa takoj nanesite kremo ali losjon.
• Izogibajte se predmetom, ki dražijo kožo, kot so trde gobe.

Če ne veste, kateri način blaženja neugodja je primeren za vas, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali dermatologom.