Razumevanje kože – Tipi in stanja kože

Obstajajo štirje osnovni tipi zdrave kože: normalna, suha, mastna in mešana koža. Tip kože določa genetika. Stanje kože pa je lahko močno odvisno od številnih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na kožo.

Če potrebujete pomoč pri določanju svojega tipa kože, vam lahko pomaga kožni test. Če potrebujete dodaten nasvet, kako kožo najbolje negovati, vam priporočamo, da se posvetujete z dermatologom ali farmacevtom.

Normalna koža
»Normalna koža« je izraz, ki se široko uporablja za dobro uravnoteženo kožo. Znanstveni izraz za dobro uravnoteženo kožo je evdermičen (»koži prijazen«).

Suha koža
»Suha koža« je izraz za tip kože, ki tvori manj sebuma kot normalna koža. Zaradi pomanjkanja sebuma suhi koži primanjkuje lipidov, ki jih potrebuje za zadrževanje vlage in tvorbo zaščitnega sloja, ki varuje kožo pred zunanjimi vplivi.

Mastna koža
»Mastna koža« je izraz za tip kože s povečano tvorbo sebuma. Prekomerna tvorba sebuma je znana kot seboreja.

Mešana koža
Kot pove že samo ime, je mešana koža sestavljena iz več tipov kože.

»Normalna koža« je izraz, ki se široko uporablja za dobro uravnoteženo kožo. Znanstveni izraz za dobro uravnoteženo kožo je evdermičen (»koži prijazen«). T-predel (čelo, brada in nos) je lahko rahlo masten, toda splošna tvorba sebuma in vlaga sta uravnotežena in koža ni niti premastna niti presuha.

Normalna koža ima:

• drobne pore,
• dobro prekrvitev,
• žametasto, mehko in gladko teksturo,
• svežo, rožnato in enakomerno barvo,
• je brez nečistoč

in ni nagnjena k občutljivosti.

Ko se človek z normalno kožo stara, koža lahko postane bolj suha. Preberite več o tem v poglavju o suhosti kože zaradi staranja.

»Suha koža« je izraz za tip kože, ki tvori manj sebuma kot normalna koža. Zaradi pomanjkanja sebuma suhi koži primanjkuje lipidov, ki jih potrebuje za zadrževanje vlage in tvorbo zaščitnega sloja, ki varuje kožo pred zunanjimi vplivi. To vodi do oslabljene funkcije bariere. Suha koža (kseroza) se pojavlja z različnimi stopnjami resnosti in v različnih oblikah, ki jih ni mogoče vedno jasno razločiti med seboj.

Zaradi suhe kože trpi občutno več žensk kot moških in s staranjem vsaka koža postaja bolj suha. Težave, povezane s suho kožo, so pogoste in so vzrok za 40 % obiskov pri dermatologih.

Navlaženost kože je odvisna od oskrbe z vodo v globljih plasteh kože in potenja.

Koža nenehno izgublja vodo zaradi:

• potenja: aktivna izguba vode skozi žleze, ki jo povzročajo vročina, stres in aktivnost.
• transepidermalne izgube vode (TEWL): naraven, pasiven način, na katerega koža dnevno izloči okrog pol litra vode iz globljih plasti kože.

Suha koža se pojavi zaradi pomanjkanja:

• naravnih vlažilnih faktorjev (NMF), še posebej uree, aminokislin in mlečne kisline, ki pomagajo vezati vodo.
• epidermalnih lipidov, kot so ceramidi, maščobne kisline in holesterol, ki so potrebni za zdravo funkcijo bariere kože.

Posledica je oslabljena funkcija bariere kože.

Preberite več o suhi koži.

 

Suha koža sega od kože, ki je nekoliko bolj suha kot normalna, do zelo suhe in izjemno suhe kože. Razlike med njimi je običajno mogoče razločiti:

Suha koža
Rahlo suha koža lahko daje občutek neprijetne napetosti in hrapavosti ter je videti pusta. Zmanjša se tudi prožnost kože.

Zelo suha koža
Če suhosti ne odpravimo, se lahko pojavijo:

• blago luščenje ali luščenje večjih območij
• hrapavost in neenakomerna pigmentiranost (včasih je videti, kot bi prišlo do prezgodnjega staranja kože)
• občutek neprijetne napetosti
• morebitna srbečica

Takšna koža je bolj nagnjena k draženju, rdečini in tveganju za okužbo. Preberite več o suhi koži.

Izjemno suha koža
Določeni predeli telesa – zlasti hrbtna stran dlani, stopala, komolci in kolena – so nagnjeni k:

• hrapavosti
• razpokanosti z možnostjo nastanka ragad (razpok)
• odebelitvam kože
• luščenju
• pogosti srbečici

Izjemno suha koža se najpogosteje pojavi pri starejših ljudeh ali na močno izsušenih rokah. Preberite več o hrapavi in razpokani koži telesa.

»Mastna koža« je izraz za tip kože s povečano tvorbo sebuma. Prekomerna tvorba sebuma je znana kot seboreja.

Prekomerno tvorbo sebuma sprožijo številni dejavniki:

• genetika
• hormonske spremembe in neravnovesja
• zdravila
• stres
• komedogena kozmetika (ličila, ki povzročajo draženje)

Značilnosti mastne kože so:

• razširjene, jasno vidne pore
• masten lesk
• debelejša, bleda koža: žile niso vedno vidne

Mastna koža je nagnjena h komedonom (ogrci in mozolji) in različnim oblikam aken.

Pri blagih aknah se pojavi večje število komedonov na obrazu, pogosto pa tudi na vratu, ramenih, hrbtu in prsnem košu.

Pri zmerni in resni obliki aken se pojavijo papule (bunčice brez vidnih belih ali črnih vrhov) in pustule (srednje velike bunčice z opaznim belim ali rumenim jedrom na sredini), koža pa postane pordela in vneta.

Preberite več o aknah.

Pri mešani koži je tip kože na T-predelu in licih različen. Tako imenovani T-predel je lahko zelo različen – od zelo ozkega območja do razširjenega predela.

Značilnosti mešane kože so:

• masten T-predel (čelo, nos in brada) 
• razširjene pore na tem območju in možnost pojava nečistoč
• normalna do suha koža na licih

Mastnejše predele mešane kože povzroča prekomerna tvorba sebuma. Za suha območja mešane kože pa sta kriva pomanjkanje sebuma in s tem povezano pomanjkanje lipidov.

V nasprotju s tipom kože se lahko njeno stanje skozi življenje močno spreminja. Številni notranji in zunanji dejavniki, ki vplivajo na stanje kože, vključujejo: podnebje in onesnaženost, zdravila, stres, dedne dejavnike, ki vplivajo na raven sebuma, pot in naravne vlažilne faktorje, ki jih tvori koža, izdelke, ki jih uporabljate, in izbran način nege kože.

Izbrani negovalni izdelki morajo ustrezati tipu kože in vplivati na njeno stanje. Dermatologi in drugi strokovnjaki za nego kože določijo tip in stanje kože človeka glede na naslednje dejavnike:

Znaki staranja
Tip kože se lahko skozi življenje spreminja. Ljudje z mastnim tipom kože v najstniških letih se lahko po koncu pubertete soočajo z bolj suho kožo in ljudje z normalnim tipom kože lahko ugotovijo, da koža sčasoma postaja vedno bolj suha. 

Vsi tipi kože se starajo, koža izgubi volumen in gostoto, pojavijo se drobne linije in gube in lahko pride do motenj pigmentacije. Razumevanje in prepoznavanje teh znakov staranja nam pomaga določiti stanje kože. Preberite več o staranju kože.

Barva kože
Barva kože in rasa vplivata na to, kako se koža odzove na zunanje vplive, kot so sonce, motnje pigmentacije, draženje in vnetje. Osnovno barvo kože določata gostota povrhnjice in porazdelitev melanina. Preberite več o rasah in koži.

Tudi rdečina je koristen znak stanja kože – kaže na to, kako dobra je prekrvitev kože, in lahko pomaga pri prepoznavanju stanj, kot sta kuperoza in rozacea.

Tvorba sebuma in znoja
Količina sebuma, ki ga tvorijo žleze lojnice v koži, uravnava učinkovitost funkcije bariere kože in s tem vpliva na stanje kože. Prekomerna tvorba sebuma lahko povzroči mastno, k aknam nagnjeno kožo, medtem ko premajhna količina sebuma vpliva na pojav suhe kože.

Žleze znojnice tvorijo znoj, ki telesu pomaga ohranjati optimalno temperaturo. Prekomerna ali premajhna tvorba znoja lahko vpliva na stanje kože.

Naravni vlažilni faktorji (NMF)
Naravni vlažilni faktorji, kot so aminokisline, naravno nastajajo v zdravi koži in pomagajo vezati vodo v koži, ohranjajo njeno prožnost in voljnost ter preprečujejo izsušitev. Če je zaščitna bariera kože poškodovana, pogosto ne more zadržati teh nujno potrebnih naravnih vlažilnih faktorjev, zato se zmanjša količina vlage v koži in se poslabša stanje kože.

Občutljivost kože
Občutljiva koža je koža, ki hitro postane razdražena in je bolj reaktivna kot normalna koža. Prepoznavanje in ocena simptomov, kot so rdečina, izpuščaj, skelenje, srbečica in pekoča bolečina, lahko pomagata določiti stanje kože.